WWW - What World Wants

V okviru organizacije BEST (Board of European Students of Technology) sem se v začetku julija udeležila 10 dnevnega tečaja “WWW - What World Wants, Internet Marketing”. Tečaji so razpisani po celi Evropi, prijaviš se lahko kamorkoli in sicer preko interneta, kjer oddaš motivacijsko pismo, na podlagi katerega si izbran. Vsak si krije samo stroške prevoza, ostalo (torej spanje, obroke, žurke, izlete,..) časti BEST. The BEST!

Traja dolgo, ampak je poceni. Govorim o vožnji z vlakom iz Ljubljane do Beograda. Za 9 ur vožnje, plačaš 25€. Pot tja se je kar vlekla, za nazaj sem pa več ali manj celo pot prespala. Urnik v Beogradu je bil vseh 10 dni ubijalski. Vstajajnje ob sedmih, nato zajtrk in 6 ur predavanj. Po predavanjih kosilo in po kosilu različne aktivnosti (ogledi/igre/…). Večerja okrog devetih, nato pa vsak dan drugačna tematska zabava. Nobena se ni končala pred četrto uro zjutraj in po nekaj dneh hudega tempa je nastala spodnja slika….

Predavanja so bila uau! Vsak dan smo imeli enega ali dva gostujoča predavatelja. Od poslovnežev, uspešnih študentov, ki so uspeli kot mladi podjetniki, do teoretikov. Glavna predavateljica je pa verjetno najbolj pozitivna oseba, ki sem jo spoznala. Oddaja neko neverjetno enegrijo, ki jo vsako jutro na pozitiven način zbudila še tako zaspane glave. Kapo dol!

Ob popoldnevih smo odkrivali center mesta in njegove znamenitosti, iskali zaklad na Kalamegdanu, se kopali na Adi, šli na Avalo, plesali kolo, šli na izlet z ladjico in se spoznavali. 25 študentov iz 18ih različnih držav - ni nam bilo dolgčas! Večerne zabave so bile različno tematsko obarvane… Od piratske noči, na eni izmed ladjic, ki nas je celo noč vozila po Donavi, do Srbskega večera z njihovo hrano in pijačo, pub crawlinga, meditacijskega večera, itd.

To je bil moj prvi obisk Srbije in bilo mi je všeč. K vragu s stereotipi in politiko. Meni so odprti ljudje všeč, za nas so se potrudili tako organizatorji kot naključni mimoidoči. Kljub vsemu, pa ne gre mimo dejstva, da je država še vedno v slabem stanju, po cestah ne manjka Yugov, Katrc, Fičotov, Stoenk in vseh ostalih starih avtomobilov, ki jih jaz niti ne poznam! V eni izmed iger na ogledu mesta, smo imeli nalogo v petnajstih minutah najti 6 različnih barv Yugov in… Uspelo nam je. Potem si lahko predstavljate, koliko jih je.

Spali smo v predmestju Beograda, na Avalskem putu v sterejšem hotelu, ki pa je bil zelo prijeten. V sobi sem bila z Rusinjo in Madžarko in spet spoznala kup zanimivih ljudi, s katerimi upam, da se bom kdaj še srečala v njihovi, moji ali kateri drugi državi!